Čarovnice iz Dargowarda

Na novo odkrita legenda
Na novo odkrita legenda
12.03.2017 21:52 Artur Švarc

Mimodošli obiskovalci naselbine ob reki Dravi si naš kraj predstavljajo kot idiličen malce zaspan vogal koroških planin. A vsaka pravljica ima tudi svoje temačne plati.

Zgodovinske knjige o dravograjski legendi ne pišejo veliko, ako sploh. Niti glas od ust do ust, od roda do roda, veliko povesti s sabo ni prinesel. Vse, kar danes vemo, je sestavljeno iz nekaj nekajstavčnih vesti in bežnega spomina najstarejših ljudi na našem koncu. Dravograd ni le mestece ob Dravi s svojimi lepotami in tegobami, Dravograd je zapisan v eno najstrašnejših legend poznega srednjega veka.

Točen kraj ali čas dogajanja je skoraj popolna neznanka in ugibamo lahko le približno. Pojavljajo se različna imena za vsaj tri osebe, ki bi jih v  današnjih časih lahko imenovali padarke, zeliščarke, takrat pa so jih povezovali s čaščenjem hudiča, uroki nad ljudmi in klicanjem slabega vremena in neurij. Nesporno bi temu lahko rekli čarovništvo. A gremo po vrsti, podatkov je mnogo, a so zelo nelogični in razpršeni.

Vemo, da je okoli leta 1620 ali 1630 v hiši pod mlinom (katerim, ne vemo, lahko le ugibamo, da gre nekje za področje Vač ob ojstriškem potoku) živela ženska z imenom Angela, Angelca pa tudi Gela s priimkom Zdowc, Zdovc ali Zdouc, vsa ta imena se pojavlajo bržkone za isto osebo. V vesti iz takratne cerkvene kronike iz nadškofije v Sv. Andražu je moč razbrati, da je dotična oseba večkrat priklicala točo in uničevala pridelek, da je bolnim samo z dotikom roke ali pljunkom čez ramo pomagala in da je nad nekatere domačine priklicala uroke, da so zblazneli, izgubili vid ali dar govora.

Ko je županu takrat trga Traberk poginilo pol črede ovac, je bila za nekatere prebivalce vasi med gradom in reko, mera polna. Od oblasti so zahtevali preiskavo in Angelo Zdowc so neznanega leta žandarji odpeljali na zaslišanje v Celovec, od koder se ni več vrnila. Ali so jo zažgali na grmadi ali preprosto obglavili, teh zapisov ni moč najti. Naj pa bi njena hiša pod mlinom od takrat naprej dobila zelo čudne navade. Nekaj let prazna je ob določenih nočeh v njen bilo mogoče opaziti svetlobo leščerb in več oseb. A ob zapečatenih vratih napol podrte kajže je bilo jasno, da v njo ni mogoče vstopiti na običajen način. Prav tako se je menda neke noči že v letih po odhodu Zdowčeve trava okoli hiše obarvala v živo oranžno barvo. Hudičevo delo so še isti dan požgali in dogodek postavili v pozabo. Ampak jasno je bilo, da ima hiša pod mlinom svoje življenje in svoje stanovalce, ki niso nujno iz tega sveta. Nekaj sto metrov zračne linije od gradu je od te hiše bilo moč ob svetlih nočeh videti tudi dim iz dimnika, čeprav kot rečeno v hiši nihče ni prebival. Z bližnjih domov so poročali o čudnih glasovih, ki so se včasih slišali iz zapuščene hiše, zapisan pa je tudi dogodek, kako so nekemu kmetu iz jasli pobegnile vse krave in drobnica s štriki vred... Nekaj koz so našli celo na drugi strani reke, prestrašene in niso jedle še nekaj dni.

V mirno naselje ob Dravi se je tako pred 400 leti naselil nemir, ki je bil s stoletji, ki so sledila, pozabljen, a legenda ostaja in bomo o čarovnicah iz Dargowarda še pisali naprej, dokler vam ne bodo šle pokonci vse dlake, kajti ob zbiranju informacij, ki so bile na voljo, so se tudi nam dogajale čudne reči.

 Se nadaljuje...